Kako je Evropska komisija obravnavala zahtevo za dostop do dokumentov o prenovi zakonodaje glede spolnih dejanj med mladoletniki?

Evropski varuh človekovih pravic je 15. aprila 2025 zaključil preiskavo primera, v katerem je pritožnik želel dostop do vseh dokumentov, povezanih s spremembo 8. člena predloga direktive o boju proti spolni zlorabi otrok (CSAM). Pritožnik je trdil, da Komisija ni razkrila vseh ustreznih dokumentov glede predlagane spremembe, ki se nanaša na soglasna spolna dejanja med mladoletniki (Evropski varuh človekovih pravic, 2021). Komisija je sprva zatrdila, da takšnih dokumentov nima. Po posredovanju varuhinje je identificirala tri dokumente: objavljeni zakonodajni predlog, osnutek člena 8 in interno obvestilo o predlaganih spremembah. Kljub temu je pritožnik menil, da bi glede na pomen teme morali obstajati dodatni dokumenti. Varuhinja je ugotovila, da je Komisija izvedla temeljito iskanje, vključno s pregledi elektronske pošte in posveti z vključenimi uslužbenci. Komisija je pojasnila, da je bila sprememba člena predvsem posledica usklajevanja z drugo zakonodajo in da so bile spremembe sprejete po ustnih dogovorih, brez dodatnih zapisanih dokumentov. Čeprav varuhinja ni našla nepravilnosti v postopanju Komisije, je izrazila obžalovanje, da ta ni že v zgodnji fazi pojasnila razlogov za odsotnost dokumentov, saj bi to izboljšalo razumevanje in zaupanje pritožnika. Nadaljnja preiskava ni potrebna(Evropski varuh človekovih pravic, 2021)

Odločba varuha človekovih pravic o pritožbi glede blagovne znamke in odziva EUIPO V nedavni odločbi je Evropski varuh človekovih pravic zaključil primer, v katerem je bila vložena pritožba zoper Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO). Pritožnik je izpostavil, da bi morala biti določena blagovna znamka EU, registrirana za spletne igre na srečo, razveljavljena, saj naj bi njen imetnik ponujal te storitve brez veljavne licence v EU, zlasti v Nemčiji. EUIPO je v odgovoru pojasnil, da je razveljavitev blagovne znamke možna le ob upoštevanju natančno določenega postopka, ki vključuje uporabo uradnega spletnega obrazca in plačilo ustrezne pristojbine. Pritožnik je namreč svojo zahtevo poslal po e-pošti, kar ne ustreza pravilom urada. Zato jo EUIPO ni mogel obravnavati kot uradno zahtevo za razveljavitev. Poleg tega je urad pritožniku predstavil vsebinske razloge, zaradi katerih bi lahko prišlo do razveljavitve – kot so neuporaba znamke, njena zavajajoča narava ali postavitev v splošno rabo. Varuh človekovih pravic je po preučitvi primera ocenil, da EUIPO ni ravnal nepravilno in je spoštoval postopkovna pravila. Odgovori urada so bili po njihovem mnenju razumni in skladni z zakonodajo. Ta primer opozarja, kako pomembno je, da posamezniki, ki želijo sprožiti uradne postopke na ravni EU, natančno sledijo predpisanim postopkom in zahtevam(Evropski varuh človekovih pravic, 2021).